Modra soba

Modra soba

Modra soba je podkast revije Sensa in hkrati prostor neskončne širine in globine, človeške iskrenosti, modrosti, duhovnosti in najrazličnejših življenjskih (pre)izkušenj, ki jih iskreno razkrivajo vedno zanimivi sogovorniki. Je prostor najrazličnejših idej in nazorov, ki razpirajo nova obzorja in odstirajo tančice naše nevednosti. Spremljate nas lahko tudi na: https://www.facebook.com/SensaSlovenija https://www.instagram.com/sensaslovenija https://sensa.metropolitan.si/ read less
Religion & SpiritualityReligion & Spirituality

Episodes

34 - Krmarjenje s travmo: Sabrina Janežič o glasu kot izjemnem terapevtskem orodju
Jun 21 2023
34 - Krmarjenje s travmo: Sabrina Janežič o glasu kot izjemnem terapevtskem orodju
Dr. Metka Kuhar je v tokratni epizodi podkasta Krmarjenje s travmo v Modri sobi gostila Sabrino Janežič, zagovornico uporabe glasu kot orodja za samozdravljenje in samoizražanje. V podkastu sta se osredotočili na vlogo človeškega glasu v procesu okrevanja od travme. Glas je temeljna vibracija in izraz posameznika, ki nas pomembno oblikuje skozi vse faze življenja, začenši že v prenatalnem obdobju. Predstavlja odraz našega celostnega zdravja in ravnovesja, pomembno gradi našo odnosnost in nas predstavlja v svetu. Glas povezuje našo fizično in energijsko raven, preko poglobljenega dela z glasom lahko vstopamo globlje v telo, njegove spomine, v bremenilne izkušnje, pa tudi v prostor notranje moči. Izvedeli boste, kako lahko glas uporabimo za ponovno povezavo s svojim telesom, čustvi in občutki. Sabrina deli svoje znanje in izkušnje o tem, kako lahko terapevtsko delo z glasom pomaga pri procesu osvobajanja od posledic travme. Kako lahko svoj glas uporabimo kot orodje za izražanje svoje resnice in s tem dosežemo bolj pristno in izpolnjeno življenje? Kako se v našem glasu, doživljanju, izražanju in delovanju odraža, če smo bili utišani oziroma se utišamo sami? »Lahko rečemo tudi, da je glas naša resnična Bit, naša Resnica, naše jedro, ker povezuje našo energijsko in fizično raven. Delo z glasom zato v terapevtskem procesu odpira dragocen in pomemben prostor osvobajanja izpod primeža travmatskega objema. Ob tem pa gradi most med vidnim in nevidnim ter nas spušča v največje globine stika s telesom, v prostor osebne moči, zaupanja in samozdravljenja.« - Sabrina Janežič Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠⁠⁠⁠www.sensa.si⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠Sensa Slovenija⁠⁠⁠⁠ INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠@sensaslovenija⁠⁠
33 - Valenitna H. Kokalj: Živali nas človečijo (o odnosu med ljudmi in družnimi živalmi v podkastu Modra soba)
Jun 7 2023
33 - Valenitna H. Kokalj: Živali nas človečijo (o odnosu med ljudmi in družnimi živalmi v podkastu Modra soba)
Voditeljica dr. Metka Kuhar je v Modri sobi gostila Valentino Horvat Kokalj, kinologinjo in lastnico pasje šole ter dolgoletno prostovoljko v Zavodu PET - Pasji enoti terapevtov. V pogovoru sta raziskali odnos med ljudmi in družnimi živalmi, psi in mačkami. V tokratni epizodi Modre sobe boste izvedeli o pozitivnih učinkih družnih živali na duševno zdravje in o njihovi terapevtski vlogi. Živali namreč lahko pomagajo pri zdravljenju duševnih težav in nudijo občutek varnosti, ljubezni in sprejetosti. Vrsta študij je pokazala, da družne živali prispevajo k fizičnemu in duševnemu zdravju skrbnikov, zmanjšanju stresa, večji kakovosti življenja, manjši osamljenosti in povečani socialni interakciji. Fizična in kognitivna prisotnost družnih živali poveča samozavest, zmanjšuje stres in poveča uspešnosti pri reševanju nalog. Večina slovenskih gospodinjstev ima psa ali mačko, pri čemer jih ima tretjina mačko, dobra polovica pa psa. Od tega je dobra tretjina psov in mačk iz zavetišč. Naš odnos do živali je družbeni konstrukt, ki se spreminja skozi čas in kulturo. Človek je v preteklosti živel v sožitju z naravo in z živalmi ravnal spoštljivo. Vendar pa smo se ljudje v zahodnih družbah s t.i. napredkom postavili v središče. Psi in mačke so imeli dolga stoletja pretežno instrumentalno vlogo. Odnos do živali se je začel spet spreminjati, tudi z znanstvenimi spoznanji, ki kažejo, da so živali zavestna, čuteča bitja. Psihobiolog in nevroznanstvenik Panksepp na primer trdi, da smo vsi sesalci »bratje in sestre pod kožo«, saj si delimo isto temeljno nevrologijo in fiziologijo. Številne raziskave tudi kažejo, da so družne živali sposobne zadovoljivo izpolnjevati funkcije figure navezanosti. Živali lahko postanejo kompenzatorne ali vsaj dopolnilne figure navezanosti v odsotnosti ali manku človeških figur navezanosti. Nismo torej le figura navezanosti našim družnim živalim, temveč so to tudi one nam. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠⁠⁠www.sensa.si⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠Sensa Slovenija⁠⁠⁠ INSTAGRAM: ⁠⁠⁠@sensaslovenija⁠
32 - Krmarjenje s travmo: Albert Mrgole o medvrstniškem nasilju ( podkast Modra soba )
May 29 2023
32 - Krmarjenje s travmo: Albert Mrgole o medvrstniškem nasilju ( podkast Modra soba )
Voditeljica dr. Metka Kuhar je v podkastu gostila Alberta Mrgoleta, psihologa, doktorja sociologije kulture, sistemskega družinskega terapevta, supervizorja ter avtorja in soavtorja več knjig ter strokovnih in znanstvenih prispevkov. Albert skupaj z ženo Leonido delujeta v okviru Zavoda Vezal. Poleg individualnih terapij in svetovanj za partnerje in družine izvajata tudi treninge za partnerje in starše, pa tudi predavanja in seminarje za šolske delavce. V aprilu 2022 je v okviru zavoda Vezal začela delovati tudi spletna skupnost za starše najstnikov SKULAM. NEKAJ MISLI IZ PODKASTA O reakcijah na celjski primer medvrstniškega nasilja V celjskem primeru se je zgodil plaz komentarjev, ki so med drugim še bolj nasilni ... in to samo nadaljuje z neko vznemirjenostjo, ki je občutenje okrog tega. Mene veliko bolj zanima razumeti logiko teh vedenj. Ko si ponižan, lahko zbežiš, greš v boj ali zamrzneš Znamo pojasniti, da se v možganih, ko izgubimo občutek neke temeljne varnosti, ko smo na nekih temeljnih področjih zelo prizadeti ali diskreditirani, ali izločeni, ali ponižani, ko se torej zgodijo premiki v občutku stabilnosti, takrat preklopimo v limbični neandertalski sistem, kjer ni kaj dosti izbire: lahko zbežiš, lahko greš v boj ali pa zamrzneš. Zgodnji mladostniki potrebujejo pomoč pri reguliranju čustev Mladostniki na začetku pubertete ali zgodnji mladostniki, ki so preliti s hormoni in ki se prvič v življenju srečujejo z upravljanjem s svojimi čustvi, se pravi, da so lastniki svojih čustev, absolutno niso opremljeni za to, da bi zmogli civilizirano regulirati ta čustva in pri tem potrebujejo pomoč. Senso spremljate tudi na: SPLETNA STRAN: ⁠⁠⁠www.sensa.si⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠Sensa Slovenija⁠⁠⁠ INSTAGRAM: ⁠⁠⁠@sensaslovenija⁠