Digitalna Slovenija

Z odklopom od tehnologije zaključujemo prvo sezono podkasta Digitalna Slovenija. Tehnologija, predvsem v obliki pametnih telefonov, tablic, igralnih konzol in računalnikov, je danes del našega vsakdana, težko se ji izognemo. Z omenjenimi napravami iščemo informacije ter opravljamo naše delo. Marsikdo med nami pa se lahko pri uporabi tehnologije znajde v stiski. Prekomerna uporaba spleta v prostem času pa začne vplivati na druga pomembna življenjska področja, kot je na primer spanje, druženje s prijatelji in prijateljicami v živo in podobno. V tem primeru pride do prekomerne rabe tehnologije in spleta ter nezmožnosti odklopa od tehnologije. O vsem tem smo govorili z Živo Ahac iz Centra pomoči ob prekomerni rabi interneta, Logout.Živa Ahac je po izobrazbi socialna delavka, ki se dobro znajde tudi v improviziranju in vodenju raznoraznih delavnic. V pogovoru se posvetimo vprašanjem, kot so: kako izgleda zasvojenost od tehnologije, kdo je ponavadi bolj dovzeten za zasvojenost od spleta in kako lahko tovrstno zasvojenost prepoznamo sami.V ekipi Logout se trudijo, da bi se vsi v digitalnem okolju dobro počutili. Digitalna preobremenjenost lahko preide v zasvojenost in tako pomembno vpliva na naša življenja. Zavzemajo se za uravnoteženo in zdravo rabo spleta v prostem času. V ta namen izvajajo individualna in družinska psihološka svetovanja ter tudi delo v skupinah, različna predavanja in delavnice. Živa v zaključku pogovora predlaga tudi, kako lahko sami spremljamo naše navade pri uporabi spleta in tako zgodaj zaznamo morebitno preobremenjenost z digitalnimi vsebinami. Povezave: LogoutTesti zasvojenostiPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Nestrpna, ksenofobna in diskriminatorna retorika kot orodje za nadlegovanje in poniževanje prispeva predvsem k pojavom, kot so rasizem, seksizem in homofobija, zaskrbljujoče pa je, da postaja vse bolj udomačena v javnem komuniciranju. V epizodi, ki jo namenjamo sovražnemu govoru, je gostja raziskovalka z Mirovnega inštituta dr. Veronika Bajt, ki raziskuje sovražni govor ter sociološke teme, kot so dezinformacije, nacionalizem, ksenofobija in podobno.Raziskave potrjujejo porast sovražnega govora iz nečesa, kar smo nekoč imenovali "šank retorika", še posebej z begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Če je svoboda govora absolutno nujna, to še ne pomeni, da je tudi nujno absolutna, pravi Veronika Bajt. Kar pomeni, da se pravica do svobode govora, na katero se pogosto sklicujejo politiki ko javno pozivajo na reševanje problemov s puškomitraljezi, konča tam, kjer se začne pravica nekoga drugega, da ni žrtev sovražnega govora.Ob tem nam ne sme biti vseeno, še manj pa lahko ob tem zamahnemo z roko, češ, kaj pa lahko naredimo.  Za začetek, pravi Veronika Bajt, se poglejmo v ogledalo in se vprašajmo, ali res želimo biti del problema. Nezaupanje v institucije, upad volilne udeležbe, razočaranje nad obstoječimi reprezentativnimi sistemi so posledice, zaradi katerih smo na slabšem vsi.Vabljeni k poslušanju!Zanimive povezave:Preprečevanje sovražnega govora na spletu - Mirovni inštitutAnaliza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov - Projekt Mirovnega inštituta ter Ministrstva za digitalno preobrazboPriporočila za preprečevanje sovražnega govora - Strateški svet za preprečevanje sovražnega govoraKako se spopasti s sovražnim govorom - Povzetek članka OZNDefinicija sovražnega govora - Varuh človekovih pravic RSPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Tudi če medvrstniško nasilje doživlja manjšina otrok, posledice občutijo vsi, pravi gostja 21. epizode podkasta, psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskave ne potrjujejo, da je medvrstniškega nasilja danes več, kot ga je bilo v preteklosti, o čemer se v javnosti občasno pojavlja domala histerično prepričanje, smo pa kot družba na ta pojav bistveno bolj občutljivi.Zakaj se mladostniki obnašajo nasilno? Običajno je motiv, ki je v ozadju, velika želja po priljubljenosti, ni pa edini. In če otroci v šoli dobijo izkušnjo, da je nasilje način, s katerim so močnejši, je naloga odraslih je, da preprečujemo normalizacijo nasilja. Velika večina otrok ga ne odobrava, ampak ljudje se v skupini vedemo drugače, pravi Katja Košir, mladostnikom pa je izjemno pomembno, kako jih vidijo vrstniki. Izražanje stališč, s katerimi se izpostaviš, je tvegano, ker lahko ogrozi tvoj status, zato se zgodi pojav pluralističnega ignoriranja, ko nihče nič ne reče, vsi pa predpostavljamo, da ostali nasilje odobravajo. In iz tega se razvije norma, da je mogoče visok položaj v skupini doseči z nasilnim vedenjem. Ko se ljudje dolgo vedemo na načine, ki niso skladni z našimi osebnimi prepričanji, preokvirimo prepričanja in si stvari začnemo razlagati na način, ko se nam ni potrebno čutiti krive.Medvrstniško nasilje je kot vsako drugo vedno lažje preprečevati kot se nanj odzivati, najboljše priporočilo, ki ga lahko damo otrokom pa je, naj vedno  to povedo odrasli osebi. otroci to dojemajo kot nekoristno, ker imajo občutek, da bo vmešavanje odraslih stvari samo še poslabšalo. Njihovo zaupanje si moramo prislužiti s stalnim sporočanjem, da smo kredibilni, da nam je mar, da vemo, kako ravnati, da ne bomo prehitro sodili, da prisluhnemo, preden si ustvarimo mnenje, in da bomo morali kakšno stvar vprašati večkrat, ker je poročanje o nasilju zelo težko, Najboljša preventiva je stalno izražanje nevsiljivega zanimanja za njihove vrstniške zadeve, ko govorimo o spletnem nasilju pa je najpomembnejše, da jih ne spustimo v njihova spletna okolja nepripravljene.Vabljeni k poslušanju!Koristne povezaveKaj je vrstniško nasilje in kako ukrepati? - Amnesty InternationalEnostavno pomagam - Humanitarno društvo za preprečevanje medvrstniškega in zagotavljanje informacij za pomoč mladimProtokoli za obravnavo nasilja v medsebojnih odnosih - Zavod RS za šolstvoNasilje nad vrstniki - koristne informacije in nasveti policijePoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je konec minulega leta prvič podelilo naziv DigiVzornik ustanovam in posameznikom, ki so jih v letu 2023 prepoznali kot najboljše primere digitalne preobrazbe v praksi. Znanstveno društvo Sledilnik je prejelo nagrado DigiVzornik za projekt zdravniki.sledilnik.org v kategoriji civilna družba. V Znanstvenem društvu Sledilnik so ustvarili enostavno dostopno orodje, ki olajšuje iskanje zdravnikov in zdravnic na primarnem nivoju. Portal se je izkazal kot odlična praksa zaradi svoje odzivnosti na potrebe javnosti v času, ko so ažurne informacije ključnega pomena.V podkastu tokrat gostimo Luko Petravića, mladega zdravnika in enega izmed pomembnih sodelavcev pri projektu zdravniki.sledilnik.org. Luka Petravić je nedavno zaključil študij medicine na Univerzi v Mariboru, sedaj pa opravlja pripravništvo v UKC Maribor. Poleg študija je bil aktiven v različnih skupinah in organizacijah, kjer se povezuje medicina in digitalizacija. V pogovoru govorimo o njegovem delu v sklopu Sledilnika.Portal zdravniki.sledilnik.org prikazuje dostopne zdravnike in zdravnice na primarnem nivoju, to so osebni zdravnik in zdravnica, ginekolog in ginekologinja, pediater in pediatrinja ter zobozdravstvene storitve. Pri Sledilniku želijo v prihodnosti predstavljati tudi podatke o čakalnih vrstah v urgentnih centrih po državi. Seveda pa gost poudari, kako pomembno je, da so ti podatki povsem anonimizirani in zaščiteni na primeren način.Večji del pogovora pa namenimo zdravstvenim podatkom, njihovi dostopnosti in uporabnosti. Luka Petravić nam predstavi druge projekte, v katere je bil vključen v času študija, ter je aktiven še danes kot pripravnik. V delu pogovora nam predstavi tudi projekt slovenskega registra zunajbolnišničnih srčnih zastojev. Gost z nami deli tudi izkušnje iz obiskov tujih zdravstvenih ustanov, pri čemer izpostavi predvsem primer dobre povezanosti podatkov in digitalizacije v zdravstvu na Finskem.Vabljeni in vabljene k poslušanju!Zanimive povezave:zdravniki.slednilnik.orgPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Danes v podkastu gostimo ustanoviteljice in članice Kluba Ada. Kot je zapisano na njihovi spletni strani, je klub Ada iniciativa za polnomočenje in podporo žensk v tehnoloških karierah. V njem se združujejo inženirke, razvijalke, podatkovne znanstvenice, oblikovalke in druge. Z aktivnostmi in srečanji pa si izmenjujejo znanje in izkušnje ter gradijo vključujočo raznoliko skupnost. V poklicih informacijsko-komunikacijskih tehnologij je bilo v Sloveniji leta 2016 zaposlenih dobrih 17 % žensk. Številka prepočasi raste. Ministrstvo za digitalno preobrazbo poudarja pomen vključenosti žensk v te poklice. Zakaj so se odločile za poklicno pot v računalništvu, so nama pripovedovale Simona Kek, podatkovna znanstvenica v podjetju Outbrain, Kaja Škerlj, oblikovalka uporabniške izkušnje in Eva Vidmar, študentka magistrskega programa multimedije. Simona razlaga, zakaj sta s Patricijo Brečko pred nekaj leti ustanovili Klub Ada. Kaja predstavlja izkušnjo študija iz tujine in vstop v tehniške vede na ravni študija. Simono in Evo pa je računalništvo in inženirstvo zanimalo že v času odraščanja. Vse poudarjajo povezavo tehnologije z drugimi disciplinami, predvsem z ustvarjanjem in ročnimi spretnostmi. Tehnologijo razumejo kot orodje, ki ponuja ustvarjalnost in poudarjajo, da je mogoče računalništvo povezovati z različnimi drugimi disciplinami. Sogovornice predstavljajo izkušnje študija na tehniških in inženirskih smereh. Govorimo o ovirah, s katerimi so se soočile med študijem in pri opravljanju svojega poklica. Že z imenom Klub Ada izpostavljajo prvo programerko Ado Lovelace ter tako poudarjajo, kako pomembne so vzornice in podpora okolja za vstop v tipično moški poklic.V drugi polovici pogovora spoznamo aktivnosti Kluba Ada. V slabih dveh letih so organizirale že veliko srečanj, v katerih posredujejo izkušnje dela v poklicih informacijsko-komunikacijskih tehnologij z drugimi ženskami. Tik pred novim letom so organizirale tudi hekaton z naslovom Uporaba odprtih podatkov za družbeno korist. Kakšne rešitve so pripravile udeleženke in udeleženci hekatona, pa izveš, če prisluhneš podkastu.Vabljeni in vabljene k poslušanju!Zanimive povezave:Instagram Klub AdaSpletna stran Kluba AdaTehnoklistir Radio Študent - Ti pa ne zgledaš kot programerkaPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je konec minulega leta prvikrat podelilo naziv DigiVzornik ustanovam in posameznikom, ki so jih v letu 2023 prepoznali kot najboljše primere digitalne preobrazbe v praksi. Nazive so podelili v desetih različnih kategorijah, v kar dveh pa je naziv prejela Mestna občina Kranj: za sistem javnega naročanja živil ter za mestno podatkovno platformo. Kako so se v Kranju, ki je nekdaj veljal za Silicijevo dolino nekdanje države, lotili digitalne preobrazbe, v novi epizodi podkasta pripoveduje Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj, pametno skupnost in projekte na Mestni občini Kranj.Celovita digitalna preobrazba je samo del cilja Mestne občine Kranj, da do leta 2030 postane podnebno nevtralno mesto.  Kaj je v lokalnem okolju potrebno, da lahko izpeljejo tako zahteven projekt, in zaradi česa je Kranj bistveno uspešnejši od drugih slovenskih mest na področju ne samo digitalne preobrazbe, pač pa trajnostnega razvoja v celoti? Kakšna je vloga župana in njegove strokovne ekipe, kako pomembno je sodelovanje z lokalnimi podjetji in prebivalstvom? Zakaj je pomembna trajnostna urbana strategija mesta? Lahko kranjska digitalna platforma postane vzor in osnova za vseslovensko urbano digitalno platformo, ali jih bomo čez nekaj let imeli 212, kolikor je občin? Zaradi drznosti, inovativnosti in uspeha projekta Pametna Mlaka so se, ne da bi se prijavili na kak natečaj, znašli na radarju Evropske komisije, in od tam gre zgodba mestne digitalne preobrazbe samo še navzgor. Kranj je eno od petih evropskih mest, ki jih je Evropska komisija prepoznala kot referenčna na področju trajnostnega razvoja in podnebne nevtralnosti v EU, in jih ponuja za zgled. Poleg Ljubljane in Velenja je Kranj vključen tudi v evropski projekt UP-SCALE Urban Pioneers, kjer testirajo ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na različnih področjih, ozaveščajo, izobražujejo meščane in posledično postopno spreminjajo navade prebivalcev. Vabljeni k poslušanju!Zanimive povezaveTrajnostna urbana strategija Mestne občine KranjProjekt Pametna MlakaStrateški svet Mestne občine Kranj za podnebno nevtralnost in pametno skupnostDigiVzorniki 2023Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

V poplavi lažnih in zavajajočih novic je ključno prepoznavanje kredibilnih medijev, informacij in zgodb, in če se ob nenavadni novici vprašate, ali ni preveč neverjetna, da bi lahko bila resnična, potem ste medijsko pismena oseba.  Težave s prepoznavanjem zavajajočih medijskih informacij ima že velik del odrasle populacije, kako premostiti vrzel v medijski nepismenosti in mlade usmeriti na pot, da postanejo odgovorni uporabniki medijev, pa Zarji in Alešu v novi epizodi podkasta pomaga odgovoriti Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in urednica otroškega portala za medijsko pismenost Časoris, mednarodno nagrajenega brezplačnega spletnega časopisa za otroke.Vprašanje, zakaj je pomembno, da se otroke in mlade bralce nagovarja s kakovostnimi medijskimi vsebinami, je retorično, zanima pa nas, kje mladi prejemajo novice, kako jih dojemajo in kaj jih sploh zanima. Kakšno vlogo oziroma poslanstvo ima pri tem Časoris? V prvi vrsti želijo, da se otroci naučijo prepoznavati pomen verodostojnih medijev in da se – tako kot generacije pred njimi – navadijo spremljati novice, ki jim lahko zaupajo. In navsezadnje, da odrastejo v strpne, sočutne, spoštljive, odgovorne in aktivne državljane. Najtežje je za otroke napisati novinarski članek, ki ni suhoparna vest. Bolj kot dnevna politika mlade pritegnejo zgodbe, ki jih zabavajo in zanimajo, vendar Časoris redno obdeluje tudi resne teme, prilagojene majhnim ljudem - po velikosti. Čemur pravijo "dnevna doza internetne zelenjave". S Sonjo se pogovarjamo tudi o vlogi tradicionalnih medijev in razlogih za njihov okrnjen ugled, o ideji medijske pismenosti kot stabilnem ravnovesju med naivnostjo in cinizmom, o lažnih novicah in izobraževanju učiteljev in seveda o tem, kdo so Časorisove Face leta.Vabljeni k poslušanju!Koristne povezaveČasoris - Mednarodno nagrajeni spletni časopis za otrokeAplikacija Časoris za pametne telefone in tablice: iOS in Androiddr. Sonja Merljak ZdovcMedijska pismenost - Portal Fakultete  za uporabne družbene študije v Novi GoriciRaziskava Mediji in osnovnošolski otroci v SlovenijiPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Digital School je zasebna izobraževalna ustanova, ki izvaja tečaje programiranja za otroke in mladostnike od 8. do 16. leta starosti, nekatere v sodelovanju z Ministrstvom za digitalno preobrazbo, njihovo poslanstvo pa je, da bi več mladih čas, ki ga preživljajo s tehnologijo, uporabljalo koristno, ter da se iz pasivnih uporabnikov razvijejo v varne in aktivne soustvarjalce tehnologije.Vodja in ustanovitelj šole Matija Torlak v tokratni epizodi podkasta predstavi tečaje učenja programiranja, algoritmičnega razmišljanja in računalniških znanj s pomočjo različnih metod poučevanja skozi igro,  na katerih pripravljajo otroke na izzive prihodnosti in jih usposabljajo v vedno bolj iskane kadre na trgu dela. Ne izobražujejo pa samo otrok in mladostnikov, pač pa tudi osnovnošolske učitelje.Njihove tečaje je doslej obiskalo že več kot štiri tisoč udeležencev po vsej Sloveniji, zasnovani pa so tako, da presegajo stigmatizacijo, stereotipe in vrzeli, ki nastanejo zaradi socialnih pritiskov na mlade iz okolja. Kariera v računalništvu in informatiki, denimo, ni samo "za fante", kar dokazujejo z uspešnimi projekti kot so Girls Do Code, kamor privabljajo vse več osnovnošolk, v svoja izobraževanja pa vključujejo tudi depriviligirane mlade iz socialno šibkejših okolij.V epizodi govorimo tudi o pomenu tehnologij v izobraževalnem procesu, o poklicih prihodnosti in o tem, kako mlade naučiti raziskovanja in kritičnega razmišljanja.Vabljeni k poslušanju!Zanimive povezave:Digital School - Tečaji programiranja za otroke in mladostnikeGirls Do Code - Osnovnošolska dekleta osvajajo programerska znanja prihodnostiScratch - Platforma za programiranje skozi igro in animacijo za otroke (angleško)Minecraft Education za učiteljePoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Leto zaključujemo s pogovorom z raziskovalko in predavateljico na univerzah v Leedsu, Stockholmu in Utrechtu, ki se ukvarja z raziskavami, predavanji ter objavljanjem na področju delovnih razmerij, državne blaginje, politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela ter razvija nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Alešu in Zarji se je pridružila Dr Jana Javornik. V zadnjem podkastu v letu 2023  sledi neke vrste pregled preteklega leta, posvetili smo se predvsem na področjem digitalizacije, trga dela in javnih politik.Jana Javornik je v zadnjem mesecu vstopila v svet podkastov in vodi podkast z naslovom "The Business of Policy Making". Jana Ima izjemen vpogled v svet akademije in javnih politik, saj je tekom svoje kariere spoznala in še spoznava oba svetova. V podkastu govorimo o umetni inteligenci in njenem vplivu na trg dela. Gostja deli izkušnje dela s študentkami in študenti v času, ko tudi v akademski svet vstopajo veliki jezikovni modeli. V pogovoru spoznamo AI orodje z imenom Fred. Govorimo o pomenu vseživljenjskega učenja in multidisciplinarnosti. V nadaljevanju pogovora se sprašujemo tudi o tem, kako se bo spremenil trg dela in kaj so veščine prihodnosti. Pogovor smo posneli na daljavo. Za morebitne težave z zvokom se opravičujemo. Povezave:Podkast "The Business of Policy Making"Kolumne dr. Jane Javornik (Večer)Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

V štirinajsti epizodi podkasta Zarja in Aleš gostita Katjo Mohar Bastar iz Digitalnega inovacijskega stičišča DIH Slovenije, ki  je osrednja nacionalna točka za podporo mikro, majhnim in srednjim podjetjem pri izgradnji digitalnih kompetenc. Za konkurenčnost slovenskega gospodarstva je namreč ključno, da ohranja stik s tehnološkim razvojem in vse bolj prisotno digitalizacijo.V sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom  DIH Slovenije ponuja podjetjem spodbude z možnostjo 60% sofinanciranja  po sistemu vavčerjev na ključnih področij digitalizacije, to pa so dvig digitalnih kompetenc, priprava digitalne strategije,  kibernetska varnost in digitalni marketing.Poleg kataloga strokovnjakov DIH Slovenije, ki jih lahko podjetja izberejo v razpisih za vavčerje, ponujajo tudi registracijsko platformo, kjer podjetjem še pred prijavo na razpis omogočajo strokovno oceno digitalne zrelosti podjetja ter oceno digitalnih kompetenc in znanj. Kako poteka preverjanje oziroma ocenjevanje, kakšni so rezultati, koliko podjetij se odloča za te ocene in kako jim koristijo, vse to in še več v epizodi pojasni gostja Katja Mohar Bastar.Vabljeni k poslušanju!Zanimive povezave:Digitalno inovacijsko stičišče DIH SlovenijeVavčerji za dvig digitalnih kompetencKatalog strokovnjakov DIH SlovenijePoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Demografske projekcije OZN napovedujejo, da bo do leta 2050 več kot 70 odstotkov svetovne populacije prebivalo v urbanih območjih, kar je 2,5 milijarde ljudi več  kot jih v mestih živi danes, zato se mesta po vsem svetu za obvladovanje virov, storitev in infrastrukture s pomočjo tehnologije spreminjajo v pametna mesta.V teoriji to pomeni, da urbana območja uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) za izboljšanje blaginje, učinkovitosti, uspešnosti in dobrega počutja svojih prebivalcev, podjetij, obiskovalcev in organizacij, ter zmanjšanje stroškov in porabe virov. Toda kaj je danes skupni imenovalec, ki mesto naredi "pametno", kakšne tehnologije razvijajo in vpeljujejo za skupno dobro po svetu, kakšne podatke mesta potrebujejo in kako jih zbirajo, da so rešitve učinkovite? In navsezadnje, kakšne so dobre in kakšne so slabe prakse?Gost 13. epizode podkasta Digitalna Slovenija je dr. Aidan Cerar, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora in nosilec več predmetov v programih Menedžment pametnih mest in Aplikativna urbana sociologija na zasebni fakulteti Doba v Mariboru. Posebne funkcije in pobude pametnega mesta, pravi, se zelo razlikujejo glede na cilje mesta, vire in potrebe njegovih prebivalcev, saj se koncept pametnega mesta zaradi tehnološkega razvoja in napredka nenehno razvija, mesta pa se prilagajajo spreminjajočim se urbanim izzivom in priložnostim in potrebam prebivalcev.Število senzorjev in količina podatkov, ki jih zbiramo, mesta še ne naredijo pametnega, zato dr. Cerar svari pred pretirano fascinacijo nad tehnologijo brez trdnih "analognih" temeljev. Podobno, kot na drugih področjih, tehnološki razvoj pogosto prehiteva in večina mest danes še ni dovolj usposobljena za razumevanje in ravnanje s pridobljenimi podatki, zato je poleg inovativnosti pomembna vloga mest, da postanejo tudi zaščitniki podatkov. Naši podatki in vedenja namreč nastopajo v ekonomskih enačbah velikih korporacij, zato je pri razvoju pametnih mest včasih bolje ostati nekoliko zadaj in se izogniti napakam, ki so jih naredili drugi.Vabljeni k poslušanju!---Zanimive povezave:Pametna mesta in skupnosti (Strategija Evropske komisije)Dr. Aidan CerarInštitut za politike  prostoraSmart Cities Index Report 2022 (angleško)Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Kvantna teorija, ki razlaga obnašanje materije in energije na ravni atomov in osnovnih delcev, je ena najbolj preučevanih in dokazanih fizikalnih teorij. Z njo so povezana imena slovitih fizikov, kot so Max Planck, Albert Einstein, Niels Bohr in Werner Heisenberg, kljub temu pa za povprečnega človeka ostaja skrivnostna, abstraktna in komplicirana. Kljub izjemnemu znanstvenemu napredku v zadnjih desetletjih izdelava zmogljivega in zanesljivega kvantnega računalnika za izvajanje zapletenih izračunov doslej še ni bila izvedljiva, a se tudi to spreminja.Kaj sploh so sodobne kvantne tehnologije, na čem temeljijo in kakšen tehnološki potencial prinašajo? Kako bi nekomu, ki ne ve nič  o delovanju računalnikov, razložili razliko med tradicionalnim in kvantnim računalništvom?  Enostavno povedano, s kvantnim računanjem nekatere matematične probleme rešimo veliko hitreje kot s klasičnim pristopom.Fotone, kvante, kubite, suerpozicijo in prepletenost  v dvanajsti epizodi podkasta Zarji in Alešu na razumljiv način razložita dr. Rainer Kaltenbaek, izredni profesor in vodja laboratorija za kvantno optiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec dunajskega inštituta za kvantno optiko in informatiko, ki deluje pod okriljem avstrijske znanstvene akademije,  in dr. Lara Ulčakar, podoktorska raziskovalka v laboratoriju za kvantvo optiko na UL in raziskovalka iz inštituta za teoretično fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan.Povod za pogovor na temo razvoja tehnologij na področju kvantnega zaznavanja, komunikacije in računalništva je dejstvo, da se Evropska unija pripravlja na vzpostavitev infrastrukture za vseevropsko omrežje za kvantno komunikacijo. V Sloveniji pionirsko delo na tem področju opravlja Kaltenbaekova skupina, kjer so pred letom dni pričeli z vzpostavljanjem kvantne komunikacijske infrastrukture, ki bo pozneje omogočila povezavo slovenskega kvantnega omrežja na meddržavni ravni.V epizodi se s sogovornikoma dotaknemo razvoja in potenciala kvantnih tehnologij na področjih, kot so informatika, kriptografija, varnost, strojno učenje, razvoj zdravil in tako naprej.Vabljeni k poslušanju!---Zanimive povezave:Kaltenbaekova skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v LjubljaniVseevropsko omrežje za kvantno komunikacijo (angleško)Kvantni računalniki in zaščita pred prihodnostjo (Kvarkadabra, dr. Sašo Dolenc)Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Prvi oktober so Združeni narodi razglasili za Mednarodni dan starejših, zato v drugi oktobrski epizodi Aleš in Zarja gostita vodjo socialnega podjetja Simbioza Genesis, Ano Pleško. Ana Pleško je po izobrazbi socialna delavka in informatičarka, obe zanimanji zdaj združuje v svojem delu v Simbiozi. V okviru Simbioze skrbijo za dvig digitalnih znanj vseh generacij in spodbujajo medgeneracijski prenos znanj. Posebej so aktivni v projektih, ki spodbujajo dvig digitalnih kompetenc med starejšimi.Eden izmed njihovih najbolj odmevnih projektov je Simbioza mobilna, znan tudi kot Mobilni heroji. Že leta 2021 so opremili kombi za namene izobraževanja starejših (starejših od 55 let) za dvig digitalnih kompetenc. V zadnjih letih so se povezali tudi z Ministrstvom za digitalno preobrazbo. Mobilni heroji obiščejo različne kraje, še posebej pa se osredotočajo na ruralna in oddaljena območja. Najbolj zaželene so delavnice uporabe komunikacijskih orodij, kjer starejši spoznavajo, kako se povezati s svojimi sorodniki. V pogovoru Ana Pleško opiše tudi, kako izgleda povprečen dan delavnic v okviru Mobilnih herojev. Če vreme in okolica omogočata, z veseljem učilnico postavijo v naravi in delavnice izvedejo zunaj. Poučujejo od osnovnih veščin, splošnega rokovanja s pametnim telefonom do bolj naprednih funkcij. Razvili so tudi nagrajeno aplikacijo za starejše, imenovano Magda. Na ta način starejši spoznavajo in dobijo možnost za uporabo digitalnih naprav. Predvsem pa Ana Pleško poudarja, da gre za navduševanje starejših za tehnologijo, ki jim je na voljo brezplačno.Zanimive povezave:Spletna stran SimbiozaMobilni herojiMagdaPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

V letošnjem mesecu kibernetske varnosti, ki ga Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost ENISA vsako leto  prireja kot kampanjo ozaveščanja in promocije za državljane EU, Slovenija letos v središče postavlja starejše in njihove digitalne veščine. O tem, kakšne nevarnosti pretijo uporabnikom na spletu, kako jih prepoznati in kako se pred njimi zavarovati, sta se Zarja in Aleš pogovarjala z Gorazdom Božičem, vodjo nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.Na spletu nikoli nismo povsem varni, lahko pa bistveno zmanjšamo tveganja, če sledimo osnovnim napotkom in poskrbimo za tehnične ukrepe in spletno higieno.  Poročilo o kibernetskih napadih za drugo polovico leta 2022 namreč navaja, da je bil lani presežen rekord po številu priglašenih incidentov, pri tem pa so v ospredju oportunistični 'phishing' napadi na fizične osebe (1439 primerov), zaradi česar so pri SI-CERTU lani uvedli prvo linijsko pomoč za oškodovance. Toda kaj phishing oziroma ribarjenje za podatki sploh je, kako se mu izogniti in kako ga prepoznati ter ukrepati v primeru, če smo žrtev takega napada?  Kakšne so še druge oblike kibernetskih napadov?Z varnostjo na spletu je podobno kot z zavarovanjem, kjer smo vsi dobri šoferji, dokler se ne zgodi nesreča, pravi Gorazd Božič, in to se zrcali tudi v odnosu menedžmenta slovenskih podjetij do spletne varnosti. V podjetjih se nanjo žal vse prevečkrat gleda kot na strošek in nepotrebno "zakaj-mi-to-sploh-rabimo" komplikacijo, kjer so IT strokovnjaki odrinjeni na stran.  Kibernetska varnost je v prvi vrsti naložba, res pa je, da po vsem svetu na popularno imenovanem infosec področju bistveno primanjkuje strokovnjakov.V epizodi se dotaknemo tudi  varnosti na področju bistvenih storitev za funkcioniranje države, sklenemo pa jo z nekaj praktičnimi primeri, kako poskrbeti za varnost, in napotilom na portal Varni na internetu,  kjer uporabniki najdejo napotke, kaj narediti v primeru napada.Vabljeni k poslušanju!Zanimive povezaveVarni na internetu - Portal za prijavo incidentov in varnostna obvestilaCenter za varnejši internet - Točka ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učiteljeABC varnosti na spletu - Spletni priročnikPoročilo o kibernetskih incidentih in napadih v prvem polletju leta 2023SI-CERT - Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnostPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

V deveti epizodi se Alešu in Zarji pridruži Neja Berger, filmska in televizijska montažerka, magistra novih medijev na ALUO ter z oktobrom novopečena doktorandka na Fakulteti za družbene vede. Področje tehnologije jo zelo zanima, na njo gleda iz družboslovne in humanistične perspektive. Tehnologije se ne boji in verjame, da bi lahko z njeno uporabo marsikaj rešili in bi jo lahko uporabili na zelo dobre načine. Potrebno pa se je vprašati, zakaj se to ne dogaja in kako jo lahko v prihodnosti začnemo uporabljati za doseganje skupnega dobra.  V podkastu govorimo o tem, kaj je algoritem in kako ta termin uporabljamo v širšem pomenu besede. Od algoritmov pridemo do koncepta računalniških modelov. Sprašujemo se, zakaj se nam zdi, da je vse, kar naredi in izračuna računalnik, objektivno in nepristransko ter kako algoritmi in modeli vplivajo na našo vsakdanjost.Tehnologija sama po sebi ne ustvarja nujno problemov - do težav vodi nepremišljena uporaba tehnologije. Kako torej zagotoviti, da lahko uporabljamo tehnologijo v skupno dobro? Ali tehnologija le rešuje probleme ali jih tudi ustvarja?   Ministrstvo za digitalno preobrazbo lahko z zakonodajo regulira, kaj počne zasebni sektor, razvoj tehnologije namreč spodbujajo komercialni interesi. Njihova dejanja tako  izhajajo iz potrebe po zasledovanju želje po dobičku. Drugo področje, na katerem je ministrstvo lahko aktivno in že sedaj pripravi morebitne ukrepe, pa je uporaba avtomatiziranih odločitev v javnem sektorju. V drugem delu pogovora govorimo o delu in o tem, kako je tehnologija z vstopom v naš vsakdan spremenila naš način dela.  Za marsikoga med nami je računalnik univerzalno delovno okolje, saj z njim ves čas proizvajamo informacije. Kaj to v resnici pomeni in zakaj je Alphabet največje ogralešvalsko podjetje na svetu? Zanimive povezaveNeja za Disenz in za Radio Študent Aksioma podkastPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Prihodnji mesec se po dveh letih izteče faza preučevanja digitalnega evra, v kateri Evropska centralna banka snuje, kakšen naj bi bil po tehnološki zasnovi in funkcionalnosti, kako bi potekala njegova distribucija in kakšen vpliv bi imel na trg. Čeprav bo trajalo še nekaj let, preden bo sprejeta dokončna odločitev o uvedbi digitalnega eura, pa so znane temeljne zahteve: biti mora široko sprejet, koristen, preprost za uporabo, varen in zaseben.Digitalni evro kot javni denar v elektronski obliki gotovine ne bo zamenjal, ampak jo bo dopolnjeval. V ECB so ob predstavitvi koncepta digitalnega evra navedli, da je njihova ambicija združiti prednosti centralnobančnega denarja s tem, kako ljudje danes uporabljajo denar in plačujejo. Ko v družbo uvajamo spremembe, pričakujemo, da bo nova ureditev izboljšala obstoječo. Kaj so to torej razlogi za uvedbo digitalnega evra in kakšne so njegove prednosti?Kaj sploh je digitalni evro, kako se razlikuje od kripto sredstev? Na ta in druga vprašanja v osmi epizodi podkasta Digitalna Slovenija odgovarja viceguverner Banke Slovenije dr. Marko Pahor.  V pogovoru z Zarjo in Alešem pove, da sodi Slovenija med najbolj "gotovinske" države v Evropski uniji, pri čemer je eden ključnih razlogov, zakaj se ljudje tako težko odrečemo gotovini, občutek anonimnosti in zasebnosti. Digitalni evro bo zagotavljal oboje.Vabljeni k poslušanju!Zanimive povezaveUradna stran z novicami o digitalnem evru na platformi LinkedIn (angleško)Poročilo ECB o prototipu digitalnega evra (angleško)Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Digitalna antropologija je razmeroma nova veja znanosti, ki raziskuje odnose med ljudmi in digitalnimi tehnologijami. Na eni strani spodbuja uporabo digitalnih tehnologij kot orodij antropološkega raziskovanja, na drugi to vznemirljivo področje zagotavlja dragocene poglede na odnos med digitalnimi komunikacijskimi tehnologijami in kulturnimi praksami ter omogoča nove načine raziskovanja človeških odnosov. O našem odnosu do tehnologije in umetne intelligence sta se Aleš in Zarja pogovarjala z dr. Danom Podjedom.Antropolog, dr. Dan Podjed je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je tudi avtor knjige Videni, v kateri med drugim razkriva, kaj na podlagi selfijev, novodobnih avtoportretov, vedo o množici posameznikov spletni iskalniki.V podkastu govorimo o tem, kako tehnologija vpliva na naše vedenje in kulturo ter kako oblikuje naše dojemanje sveta in tudi, kaj družbena omrežja ponujajo antropologom in antropologinjam. Govorili pa smo tudi o mestu umetne inteligence v naši družbi, kako jo uporabljamo in razumemo. Nismo izpustili niti digitalne preobrazbe in vprašanj, kako že spreminja družbo in jo bo še spreminjala ter kakšne spremembe prinaša v naša življenja.Povezave:- knjiga VideniPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Generativna umetna inteligenca sloni na jezikovnih modelih. V tokratni epizodi govorimo o tem, kako nam podrobno poznavanje človeškega jezika, ki ga raziskujemo že več tisočletij, lahko pomaga razumeti jezikovne modele umetne inteligence. Na koncu pa tudi o tem, kako skuša raziskovalna skupina, v kateri sodeluje sogovornik dr. Gašper Beguš, razvozlati govorico kitov glavačev.V prvi avgustovski epizodi gostuje jezikoslovec dr. Gašper Beguš, ki vodi Laboratorij za govor in računalništvo (Berkeley Speech & Computation Lab) na Oddelku za jezikoslovje na kalifornijski univerzi Berkeley. Raziskovalno pot je začel na Filozofski fakulteti na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral primerjalno jezikoslovje. Doktorat je opravljal na Harvardski univerzi, sedaj pa je po dvoletnem podoktorskem izobraževanju na Univerzi v Washingtonu docent na kalifornijski univerzi Berkeley.Pogovor teče o generativni umetni inteligenci in jezikovnih modelih. Modeli umetne inteligence so izjemno dobri pri opravljanju nalog, ki jih sicer izvajamo ljudje. Vendar pa smo ljudje manj uspešni pri tem, da bi povsem razumeli delovanje umetne inteligence. Kako torej umetna inteligenca reši določeno nalogo ali opravilo? V laboratoriju dr. Gašperja Beguša uporabljajo človeški jezik, ki ga preučujemo že tisoče let in ga poznamo veliko boljše kot umetno inteligenco, da bi bolje razumeli, kako se umetna inteligenca uči. Poskušajo torej čim podrobneje razumeti, kako jezikovni modeli in druga orodja umetne inteligence delujejo ter kako se učijo. V pogovoru gost pojasni tudi nekaj temeljnih terminov, kot so nevronske mreže, strojno učenje in umetna inteligenca.V zaključku pogovora nekaj minut posvetimo tudi projektu CETI, kjer široka skupina znanstvenic in znanstvenikov skuša podrobneje raziskati komunikacijo kitov glavačev.Povezave:Nekatere nevronske mreže se učijo jezika tako kot človekProjekt CETI Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

V medicini in zdravstvu je umetna inteligenca že dolgo prisotna in uporabniki ji zaupamo brez prevelikega prevpraševanja o varnosti in zanesljivosti. Že desetletja na primer poznamo operativne posege z roboti, z razvojem umetne inteligence pa smo prišli tako daleč, da lahko stroj na podlagi algoritma danes razvija povsem novo zdravilo. Za razliko od drugih področij, se nam napredek v medicini večkrat zdi prepočasen in ne prehiter.O tem, kako smo prišli do sem in kam gremo, se Zarja in Aleš v peti epizodi podkasta pogovarjata z dr. Vido Groznik, raziskovalko laboratorija za umetno inteligenco Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter docentko na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Sodobni diagnostični postopki v medicini dajejo raziskovalcem na voljo vse več podatkov, na podlagi katerih ti razvijajo modele in algoritme, s katerimi hitreje prepoznavajo simptome različnih nevrodegenerativnih in drugih boleznih. Tremor oziroma tresavica je eden glavnih simptomov Parkinsonove bolezni. Dr. Vida Groznik je sodelovala pri razvoju mobilne aplikacije Parkinscheck za pravočasno odkrivanje Parkinsonove bolezni, ki ponuja brezplačno možnost samodiagnoze celotni populaciji preko pametnih telefonov.Gostja v epizodi razloži, kaj vse se je na področju razvoja umetne inteligence v medicini spremenilo v zadnjih desetih letih, zakaj so razložljivi algoritmi še posebej v medicini izjemnega pomena, in s kakšno regulacijo lahko zagotovimo varen napredek. Prihodnost medicine v daljšem časovnem obdobju, pravi Vida Groznik, bodo strojni oziroma tehnološki vmesniki, veliko napredka pa je v ne tako oddaljeni prihodnosti pričakovati tudi na področju personalizirane medicine.Zanimive povezaveProjekti laboratorija za umetno inteligenco FRI Univerze v LjubljaniBrezplačna aplikacija za samodiagnozo Parkinsonove bolezni - ParkinscheckBibliografija dr. Vide GroznikKaj je umetna inteligenca v medicini - IBM (angleško)Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

V četrti epizodi podkasta Digitalna Slovenija so v ospredju avtorsko pravna vprašanja, ki jih prinaša generativna umetna inteligenca. Gostja je dr. Maja Bogataj Jančič. Je pravnica, ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino IPI ter Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI ter soavtorica več knjig s področja interneta in prava intelektualne lastnine. V zadnjem času se pri svojem delu osredotoča na upravljanje podatkov, zlasti na vprašanja avtorskih pravic v zvezi s strojnim učenjem, upravljanjem podatkov in umetno inteligenco. Dela, ki jih ustvari izključno umetna inteligenca, tudi če so ustvarjena na podlagi besedila ali slike, ki jo je naredil človek, trenutno niso zaščitena z avtorskimi pravicami, pri usposabljanju modelov umetne inteligence pa je uporaba avtorsko zaščitenega gradiva dovoljena. Z omejitvami in izjemami. Čeprav avtorjev oziroma umetnikov slog na splošno ni predmet avtorske zaščite, so generativni modeli slik naleteli na velik odpor umetnikov, ki nasprotujejo posnemanju njihovega sloga brez njihovega dovoljenja in trdijo, da to škoduje njihovi zmožnosti, da bi imeli dobiček od lastnega dela. Kako nasloviti težka vprašanja pravičnejše razdelitve dohodkov ustvarjenih s pomočjo generativne umetne inteligence? Se zakonodaja o avtorskih pravicah po svetu res oddaljuje od standardov izvirnosti, ki nagrajujejo človeško spretnost, delo in trud?Še pomembnejša pa so vprašanja o tem, kako zanesljiva in zaupanja vredna je tehnologija, ki posega v temeljne človekove pravice in osebne podatke. To področje je zelo zahtevno in potreben je temeljit družbeni razmislek in nov družbeni dogovor, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Evropski akt o umetni inteligenci bo prvi tovrstni zakonodajni okvir na področju regulacije tehnologij umetne inteligence na svetu in predstavlja velik napredek, slovenska ureditev pa je na tem področju zelo progresivna in gre z uvajanjem nekaterih izjem korak dlje, razmišlja sogovornica.Sistem, na katerem temelji sodobna ekonomija, ne bo preživel, če se ne bo pravočasno in učinkovito odgovorilo na ta in druga vprašanja.Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay