Poslovni nasveti

V tokratnem podkastu gostimo Antona Kisovarja, ustanovitelja in direktorja podjeta Tehnos iz Žalca ter sina Urbana Kisovarja, po izobrazbi magistra strojništva, ki v podjetju vodi predrazvoj in naložbe. Podjetje Tehnos, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijskih stroje in sestavnih delov v drugih industrijah, je letos prejelo nagrado »Izvoznik leta 2024«. Strokovno komisijo so navdušili z inovativnim izdelkom lastne blagovne znamke, s katerim so se prebili med 10 največjih evropskih proizvajalcev. V zadnjih petih letih so prihodke podvojili, danes imajo 131 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa je lani znašala več kot 95.000 evrov. Pogovarjali smo se o njihovem načinu vstopanja na tuje trge, spopadanju z visoko konkurenco, inovacijah in razvoju, srbi za zaposlene in nenazadnje o vodenju družinskega podjetja in družinski ustavi. Anton in Urban pa sta nam zaupala tudi nekaj skrivnosti o posebnem »prodajnem orodju«, Urbanovi porok. Pogovor je vodil Jernej Kovač.

Statistika pravi, da digitalno proaktivna podjetja poslujejo do desetkrat bolje kot podobna podjetja, ki digitalnih tehnologij še ne uporabljajo. S Katjo Mohar Bastar, direktorico Digitalnega središča Slovenije smo se pogovarjali o digitalni transformaciji podjetij. Beseda je nanesla tudi na umetno inteligenco, ki se razvija s svetlobno hitrostjo in kje je tu Slovenija. Zanimiv projekt, s katerim se ukvarjajo na DIH je tudi uvajanje korporativne digitalne odgovornosti v podjetjih, ki zajema tako kibernetsko varnost, kot etično uporabo umetne inteligence ter digitalnega prava na splošno. Dotaknili smo se tudi zelenega prehoda podjetij in kako lahko digitalizacija pomaga podjetjem na tem področju. Z gostjo se je pogovarjal Sebastjan Šik.

Razlogov, zakaj se nek lastnik odloči za prodajo podjetja je mnogo. Eni nimajo naslednikov, drugi so morda podjetje ustanovili prav s ciljem, da ga nekega dne prodajo, v nekaterih primerih so morda podjetja prerasla svoje ustanovitelje, zato se ti, raje kot da bi se ukvarjali z menedžmentom, odločijo za prodajo. Na kaj moramo biti pozorni pri prodaji podjetja, katera so najpogostejše napake, ki jih delajo prodajalci? Katera so največja tveganja? O tem smo se pogovarjali z Deanom Mikoličem, ustanoviteljem in direktorjem P&S CAPITAL. Z gostom se je pogovarjal Sebastjan Šik.

Val zelene transformacije ni zajel samo industrije, ki se tako poskuša prilagajati podnebnim ciljem in zmanjševanju porabe energentov, ampak je pljusknil tudi v storitveni sektor. Banke že nekaj časa ponujajo ugodnejše pogoje pri finansiranju t.i. trajnostnih projektov. V NLB so v lanskem letu izdali celo zeleno obveznico. Ker se v Sloveniji ne moremo pohvalit z večjimi projekti na področju obnovljivih virov energije, predvsem ne na področju vetrne energije, smo si primer zelenega finansiranja sposodili v nekoliko bolj oddaljeni soseščini. Vetrni park Krivača v Srbiji je lep primer sodelovanja zasebnega kapitala in bančnih posojil, zato smo v studio povabili Janeza Grošlja, partner in direktor ALFI Renewables d.o.o. in Rajmondo Miklič, višjo svetovalko za podjetja pri NLB. Z gostoma se je pogovarjal Sebastjan Šik.

Umeščanje v prostor je v Sloveniji velik problem. Vsi se ga zavedajo, tudi politika oz. vsakokratna vlada, pa vendar se zdi, da ni prave politične volje za rešitev. V tokratni epizodi se pogovarjamo z gospodom Leonom Kobetičem, lastnikom in direktorjem podjetja Locus, strokovnjakom za prostorsko načrtovanje. Ugotavljali smo, zakaj je to področje tako kompleksno, od dolgotrajnih in zapletenih postopkov do pomanjkanja sistemskih rešitev. Kakšno vlogo bi morale igrati gospodarske pobude v procesih prostorskega načrtovanja? In kako lahko dosežemo boljši družbeni konsenz pri teh pomembnih odločitvah? Z gostom se je pogovarjal Sebastjan Šik.

Zakaj si Slovenija ne more obetati več milijardne investicije v proizvodnjo čipov kot na primer Češka? Kako ohlajanje nemškega gospodarstva vpliva na poslovanje slovenske elektroindustrije? So podjetja pripravljena na trajnostne izzive, predvsem na trajnostni dizajn, se pravi načrtovanje izdelkov z vidika kasnejšega recikliranja? O tem in na sploh o kondiciji slovenske elektroindustrije smo se pogovarjali z dr. Miho Bobičem, predsednikom Zbornice elektroindustrije pri GZS oziroma Vodjo poslovne enote Regulacija v zgradbah v danski multinacionalki Danfoss, ki je svetovni proizvajalec sestavnih delov in rešitev za hlajenje, klimatizacijo, ogrevanje in regulacijo in ima svojo proizvodnjo tudi v Sloveniji. Z njim se je pogovarjal Sebastjan Šik.

Ste se kdaj vprašali, kako čisti morajo biti prostori, v katerih izdelujejo zdravila, elektronske čipe, ali pa predelujejo hrano? V Sloveniji, z razliko od nekaterih drugih držav, je to področje še nedorečeno in je skrb in odgovornost prepuščena podjetjem. V novonastalem združenju za tehnologijo čistih prostorov, ki deluje v okviru Podjetniško-trgovske zbornice GZS si prizadevajo za standarde, ki bodo zaščitili tako potrošnike kot proizvajalce. O tem smo se pogovarjali z vodjo združenja, Alešem Bogatajem, sicer vodjo globalnih tehničnih in vzdrževalnih storitev pri Novartisu. Pogovor je vodil Sebastjan Šik.

Klasični izobraževalni programi so lahko predolgi in zato neodzivni na hitre tehnološke spremembe. Zato se je zlasti med visokotehnološkimi podjetji pojavila zamisel o t.i mikrodokazilih, ki dokazujejo posebne strokovne veščine posameznika na določenem področju. Podjetje Lek je bilo prvo v Sloveniji, ki je v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani izvedlo pilotni projekt za svoje zaposlene. O izkušnjah smo se pogovarjali z Darjo Ferčej Temeljotov, ki na Leku skrbi za svetovanje strateškim programom. Mikrodokazila bodo, ko bodo uzakonjena, dopolnjevala in spodbujala usposabljanje, vendar ne bodo nadomeščala že vzpostavljenih oblik vseživljenjskega učenja. Mikrodokazila bodo dopolnjevala izobraževalne programe, nikakor pa z njimi ne bo mogoče pridobiti diplome, ki bi bila primerljiva s formalnim izobraževanjem. Z gostjo se je pogovarjal Sebastjan Šik.

Tokrat v podkastu Poslovni nasveti gostimo Taro Brus, vodjo prodaje in solastnico podjetja ŽustAL iz Žirov. Tara Brus nam predstavi svoje podjetje, ki se že od leta 1996 uspešno ukvarja z obdelavo kovin in posluje na mednarodnih trgih. Glavna tema pogovora je sodelovanje s CERN-om, svetovno znanim raziskovalnim centrom za jedrske raziskave. Slovenija bo kmalu postala polnopravna članica CERN-a, kar prinaša nove priložnosti za slovenska podjetja. Tara deli dragocene izkušnje svojega podjetja, ki že nekaj let sodeluje s CERN-om in ponuja praktične nasvete za podjetja, ki želijo izkoristiti te nove možnosti. Ključne točke epizode: - Predstavitev podjetja ŽustAL - Izkušnje sodelovanja s CERN-om - Priložnosti za slovenska podjetja ob članstvu Slovenije v CERN-u - Nasveti za uspešno vključevanje v mednarodne projekte

Trije ključni razlogi, zakaj se odločiti za odkup terjatev: omogoča hitri dostop do likvidnih sredstev, vpliva na izboljšane kazalnike v bilanci podjetja in znižuje tveganje neplačil. Na banki NLB svetujejo, da ko gre za nove kupce, ali nove trge, ali dolgoročne oziroma specifične pogodbe, da stranka vključi banko že na začetku procesa. O tem smo se pogovarjali z Mojco Plešec, vodjo oddelka Odkupi terjatev pri NLB in Aljaže Filipičem, direktorjem podjetja Marex. V debati pa smo predstavili tudi ostale mehanizme zagotavljanja likvidnosti. Pogovor je vodil Sebastjan Šik.

Marko Lotrič je danes v javnosti bolj znan kot predsednik Državnega sveta. Vendar je hkrati ustanovitelj, solastnik in do nastopa sedanje funkcije tudi direktor družinskega podjetja Lotrič Meroslovje. Z njim smo se pogovarjali o nasledstvu. Družina Lotrič je namreč šla skozi dolg proces, ki je trajal dobro leto. Gospod Lotrič pravi, da je bil to čustveno izredno naporen proces, v katerem niso manjkale niti solze. Družina je na koncu podpisala družinsko ustavo. Primerov nasledstva je na tisoče, kolikor je družinskih podjetij. Primer družine Lotriče je le en model. Za vsakega lastnika pa je pomembno zavedanje, da bo enkrat prišlo do tega. Kajti statistika je v primeru družinskih podjetij zelo kruta, ne le v Sloveniji, ampak tudi na evropski ravni. Namreč, le dobra tretjina jih preživi nasledstvo.

Za pripravo tokratne epizode podkastov Poslovni nasveti smo se ponovno obrnili za pomoč na našega partnerja, NLB. Velika večina slovenskih podjetij je namreč izvozno usmerjenih in pri poslu se večkrat srečujejo s potrebo po zavarovanju določenih tveganj. Instrumentov, ki so na voljo, je veliko, od zavarovanja izvoza, akreditivov, jamstev in podobno. Prav tako je veliko razlik med posameznimi državami, trgi, zato se je za podrobnejše informacije najbolje obrniti na bančnega strokovnjaka, kot je naša gostja, Polona Žižmund, namestnica direktorice trgovinskega bančništva in vodja garancijskega oddelka v NLB. V studiu GZS ji dela družbo Mojca Lampret Kričej, pomočnica direktorja za področje financ v podjetju Brinox, ki ima z bančnimi garancijami dolgoletne izkušnje. So izbrani dobavitelj procesne opreme in sistemov za sedem izmed TOP 10 najboljših globalnih farmacevtskih korporacij in najpogosteje uporabljajo zavarovanje izvoza. Pogovor je vodil Sebastjan Šik.

Če vas zanima, kako sta se podjetji Airbus in Adria Mobil lotili trajnostne transformacije svojega poslovanja, potem ste na pravem podkastu. Tokratnega gosta smo ujeli med njegovim kratkim gostovanjem v Sloveniji. Frans Joziasse, direktor in soustanovitelj podjetja PARK ima več kot 35 let izkušenj dela z malimi, srednje velikimi podjetji in multinacionalkami v EU, ZDA in Aziji. Njihove mednarodne reference so LEGO, BMW, Airbus, Bosch itd. Od leta 2012 so prisotni tudi na slovenskem trgu. Razvili in implementirali so inovacijske in trajnostne strategije za podjetja, kot so Adria Mobil, Elan in mnoga druga. Park je tudi partner GZS v projektu Verige trajnosti. Gre za platformo GZS, ki podjetjem pomaga pri doseganju poslovanja v skladu z ESG standardi, ki bodo v prihodnje postali zakonska obveza za mnoga podjetja. Pogovor je vodil Sebastjan Šik.

V tem podkastu, ki smo ga pripravili v sodelovanju z NLB ugotavljamo, da so slovenska podjetja pri investicijah nekoliko zadržana in manj drzna, kot njihovi evropski konkurenti. Razlog je v pomanjkanju kadrov na trgu, prepočasnem umeščanju v prostor, pa tudi v dejstvu, da se številka družinska podjetja trenutno bolj posvečajo prenosu podjetja na novo generacijo, kot pa dolgoročnemu načrtovanju. Stanje v regiji, predvsem v Srbiji, pa je drugačno, ugotavljata oba sogovornika, član uprave NLB Andrej Lasič, pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo in glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. V sodelovanju z NLB pripravljamo serijo epizod, v katerih bomo na podlagi konkretnih primerov razložili, kako je banka pomagala posameznim podjetjem rešiti poslovne izzive in nekaterim uresničiti podjetniške sanje. V prvi epizodi smo se pogovarjali o tem, zakaj slovenska podjetja v primerjavi s povprečjem EU malo investirajo v razvoj in kako ta trend obrniti. Pogovor je vodil Sebastjan Šik.

»Če proizvajaš in razvijaš visoko tehnološke izdelke ni vprašanje robotizacija ja ali ne. Kvečjemu je vprašanje, koliko hitro robotizacija in kdaj.« Gost podkasta Poslovni nasveti je bil Krunoslav Šimrak, direktor razvojno – komercialnega sektorja v podjetju TPV Automotive. Z njim smo se pogovarjali o pametni tovarni, saj je kar 95 odstotkov njihovih procesov sestave robotiziranih. S tem je povezana digitalizacija, umetna inteligenca in kibernetska varnost. Veliko govorimo o inovativnosti, saj podjetje ogromno vlaga v zaposlene in spodbuja njihovo inovativnost. S pridobivanjem visoko kvalificiranih kadrov, pravi Šimrak, imajo izzive kot vsa ostala sorodna podjetja, vendar so jim kos, saj sodelujejo in vključujejo študente v njihove procese že v času študija. Podjetje veliko vlaga tudi v družbeno odgovornost, saj verjamejo, da se vložki v dobre odnose z vsemi deležniki večkrat povrnejo.

V prvi epizodi GZS podkasta Poslovni nasveti gostimo Janeza Škrabca, lastnika in direktorja podjetja Riko. Pogovarjamo se o tem, ali se dober vodja rodi, ali postane. Kako vzpostaviti spoštljive odnose med sodelavci. Kako ohranjati zdravo distanco do vsega. In kje črpati navdih. Pogovor je vodil Sebastjan Šik.